diploma;
Prenova zunanjega objekta v sklopu
Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana
Z diplomskim delom sem želela poudariti, kako pomembno vlogo ima interier v našem vsakdanu in predstaviti idejo, kako ga lahko na področju zdravstva uporabimo kot del oziroma pripomoček pri izvajanju terapij.
V sklopu posestva Univerzitetne psihiatrične klinike Polje stoji zunanji objekt, ki je bil včasih aktivno namenjen druženju na prostem. Gre za nevzdrževan pokrit prostor, ki po obliki spominja na kozolec. Sama zunanjost posestva klinike je urejena, zato ta objekt izstopa iz okolice. V ta namen bi ta prostor prenovili v zaprt paviljon in s tem pridobili dodatni prostor, kjer lahko potekajo terapije. Objekt je načrtovan tako, da ima uporabnik pri zdravljenju pristen stik z okoljem, ki pozitivno deluje na počutje posameznika.
novo stanje
trenutno stanje
Prostor je razdeljen na dva dela. Del, ki gleda na stavbo klinike (A), je namenjen pogovorom ter “sedečim” dejavnostim (pogovori, ustvarjanje iz papirja, risanje …). Daje izgled dnevne sobe. Zaradi obstoječega zidu je ta stran “ujeta’’ med objektom v bližini in steno v interierju, zato je bolj primerna za aktivnosti, pri katerih je poudarek na skoncentriranosti posameznika. Daje občutek zavetja in varnosti.
Na drugi strani (B) se prostor odpre; oblikovan je kot umetniški studio. Prostor je namenjen kreativni terapiji, kot je muzikoterapija, plesna terapija, dramaterapija, joga … Razgled s te strani je na manjši travnik z drevesi, ki zaradi steklene konstrukcije objekta posamezniku daje občutek, da je na prostem, v naravi. Celoten objekt je ogrevan s talnim gretjem; drevesa v okolici pa v poletnih mesecih mečejo senco na pavoljon, tako da se lahko v kombinaciji s prepihom ustvari naravno hlajenje.
Pasivna stran
Aktivna stran
Peš pot, ki vodi s parkirišča zadaj
LEGENDA:
Smer prihoda s parkirišča
Pogled na
naravo
Pogled na
stavbo
Objekt v bližini
Pozicija vhoda v objekt
Pasivna stran paviljona
POHIŠTVO
PASIVNA STRAN (A) Osrednja točka prostora je po meri oblikovan slap z varčnim kaminom na bioetanol. Glede na to, da je prostor ločen na pasivno in aktivno stran, je inštalacija temu prilagojena; na pasvini strani (A) je v ospredje postavljen element vode, ki pomirja posameznika. Voda teče (ali kaplja - možna je nastavitev pritiska pumpe po potebah oziroma željah uporabnika) iz kovinskega elementa na steni. Odteka po plitkem kanalu, na levo stran (pogled z vhoda v paviljon) in daje občutek, da celoten objekt kroži v smeri urinega kazalca.
Po prostoru je poljubno razporejenih sedem stolv modela Spun Chair, oblikovalca Thomasa Heatherwicka (Magis). Stoli so oblikovani tako, da se vrtijo okoli svoje osi, v statičnem stanju pa se uporabnik s stopali dotika tal. Po uporabi ga lahko primerjamo z žogo za sedenje, ki jo uporabljajo tudi v fizioterapiji. Stoli so po ocenah uporabnikov zelo udobni in zabavni za uporabo. V proizvidnji prevladuje material izvirne verzije Spun stola, in sicer polietilen. Z izbiro plastike v kontrastu z naravno okolico stoli postanejo mala središča za uporabo posameznika. Po prerezu gre za votlo oblikovan predmet, ki je lahek za prenašanje, tako da se lahko posameznik postavi v prostor glede na njegove želje oziroma počutje.
Paviljon je oblikovan tako, da ponuja možnost, da se z odpiranjem vrat na stranicah ustvari prepih; stoli Spun tako postanejo zibajoči mobili v prostoru. Ideja je, da posameznik občutek dotika zazna tudi vizualno.
Thomas Heatherwick, SPUN CHAIR
Po krogih z izbranimi tlaki so naključno razporejene večje in manjše skale naravnega izgleda z ravno zgornjo in spodnjo stranico, ki jih uporabljamo kot pomožne mize oziroma površine za odlaganje.
Na levi strani predelne stene visi po meri oblikovana kovinska omarica s funkcijo zaklepanja za shranjevanje manjših pripomočkov. Masivne skale, kot dekor prostora, so uporabljene, da zaoblejo oster rob stičišča sten.
Na desni strani so ob steno postavljena slikarska stojala, pred njimi je v posodo za rastline, izklesano iz kamna, posajeno veliko drevo. Služi kot zastor pred direktnim pogledom na stojala.
AKTIVNA STRAN (B) Aktivna stran paviljona je namenjena terapijam, ki imajo poudarek na fizični aktivnosti pacientov. Pogledi iz notranjosti segajo v smeri odprte naravne okolice. Osrednja točka prostora je, kot pri pasivni strani, po meri oblikovan slap z varčnim kaminom na bioetanol. Na aktivni strani paviljona je v osrednjo točko postavljen ogenj. Ogenj je močan element, ki lahko, če je prisoten v prekomernih količinah, hitro negativno vpliva na človeka. Pojavijo se lahko znaki sovražtva in nepotrpežljivosti. V ta namen, je kamin dvignjen, da se zmanjša prostornina plamen, obenem pa je sam ogenj zavarovan z okvirjem iz betona, ki hkrati služi tudi kot klopca. Nad kaminom je majhen slap, da omili moč ognjenega elementa.
Pogled iz paviljona na okolico
Na levi strani je na steni po meri oblikovana viseča omarica. Pod omarico so pritrjene kovinske palice, ki služijo kot obešalniki za stole Rex, arhitekta in oblikovalca Niko Kralja. Stoli imajo funkcijo zlaganja, tako da so enostavni za shranjevanje.
TLAKI
Tlaki so uporabljeni kot del dojemanja prostora. Primarni material tlakov je polirani beton. V površini tal interierja paviljona so načrtovani krogi, ki jih v kontrastu z betonom ločujejo topli, naravni materiali. Načrtovani so tako, da s pozicijami nakazujejo komunikacijsko pot; krogi označujejo različne pozicije v prostoru in predstavljajo “osebni mehur” posameznika. Polni krogi na sredini tlorisa označujejo pozicije, kjer je prostor najbolj odprt, medtem ko pri straneh paviljona polkrogi označujejo mesta, kjer ima posameznik občutek, da ga ščitijo stene objekta.
Izbira materiala v “krogih”, v kontrastu s poliranim betonom, variira glede na stran paviljona. Na pasivni strani paviljona je v kroge posajen mah. Mah kot material za tlake, je v prvi vrsti načrtovan zaradi direktnega kontakta posameznika z naravo. Mah je lahek za vzdrževanje in za preživetje ne potrebuje vlage (brez nabiranja vlage in plesni v prostoru). Z estetskega vidika, mah količinsko predvladuje nad betonom in v kombinaciji z odprtim pogledom na okolico omili kontrast med zunanjim in notranjim prostorom. Interier se tako navidezno zlije z eksterierjem.
Na aktivni strani je v kroge položen gotovi parket. V kombinaciji s hladnim betonom v prostoru ustvari topli kontrast naravnega izgleda. Gotovi parket je material, odporen na udarce in enostaven za vzdrževanje. Je antistatičen, ne potrebuje brušenja (v prostoru se zato ne nabirajo prašni delci) in je neškodljiv za zdravje. Primeren je za talno gretje. Pri polaganju parketa v kompleksne oblike obstaja več rešitev za prehode med stranicama materialov. V tem primeru je to izdelava in vstavljanje tankih okroglih kovinskih okvirjev s “T” profilom, ki se jih vgradi v prostor med stranicama materialov. Obroba deluje kot estetski detajl tlakov.
LEGENDA:
Komunikacijske poti
Mah
Polirani
beton
Gotovi
parket
Železni
okvir
RAZSVETLJAVA
Po jeklenih stebrih, na kotih strehe konstrukcije, so obešeni kabli z žarnicami, ki osvetljujejo celoten prostor.
Pri obojih vratih je na steni oblikovana stenska luč, po inspiraciji kolekcije ASTRO LIGHTS, podjetja Astro; edina razlika v razsvetljavi obeh prostorov je ta, da je na aktivni strani paviljona, pod visečo omarico, napeljan LED trak, ki osvetljuje pospravljene stole. Gre za funkcionalno odločitev pri načrtovanju interierja, in sicer da osvetljuje shrambeno površino in uporabniku tako omogoča lažje koriščenje obešalnikov za stole.
Interier velikokrat jemljemo kot nekaj samoumevnega in je v večini primerov nepremišljeno in neprimerno načrtovan za uporabnika in okolico. Z diplomskim delom sem želela poudariti, kako pomembeno vlogo ima interier v našem vsakdanu, in predstaviti idejo, kako ga lahko uporabimo kot del oziroma pripomoček za kvalitetnejše življenje.
Prostor, prilagojen uporabniku (in namembnosti storitve, ki se tam izvaja), lahko načrtujemo tako, da pozitivno vpljiva na posameznikovo izkušnjo in počutje, izboljša komunikacijo med ljudmi in v delovnih ustanovah doprinese h kvalitetnejšemu delu zaposlenih, kar vodi k boljšim rezultatom podjetja.
Koristi fizičnemu in mentalnemu zdravju posameznika ter pripomore h hitrejšemu okrevanju šibkejših. Vzpodbuja kreativnost. Navdihuje in pripomore k razgledanosti in izobrazbi družbe. Posameznik, ki se dobro počuti v okolju, kjer deluje, najbolj optimalno koristi sebi, družbi in okolici, kar vodi k lepšemu razvoju v prihodnost.